Odpovedni rok je obdobje med odpovedjo pogodbe o zaposlitvi in dejanskim prenehanjem delovnega razmerja. Njegova dolžina je odvisna predvsem od tega, kdo pogodbo odpoveduje, razloga za odpoved in trajanja zaposlitve pri delodajalcu.

Zakon o delovnih razmerjih – ZDR-1 določa minimalne odpovedne roke, pogodba o zaposlitvi ali kolektivna pogodba pa lahko v določenih primerih določa drugačno oziroma ugodnejšo ureditev.

V nadaljevanju pojasnjujemo:

• koliko znaša odpovedni rok, če pogodbo odpove delavec;
• koliko znaša odpovedni rok pri poslovnem razlogu ali razlogu nesposobnosti;
• kakšen je rok pri krivdnem razlogu;
• kako se odpovedni rok povečuje z leti zaposlitve;
• kaj velja pri poskusnem delu;
• kdaj začne odpovedni rok teči;
• kaj se zgodi med bolniško odsotnostjo;
• ali je mogoče odpovedni rok skrajšati.

Kaj je odpovedni rok?

Odpovedni rok je obdobje, v katerem pogodba o zaposlitvi po vročitvi odpovedi še vedno velja.

Delavec v tem času praviloma še naprej:

• opravlja svoje delo;
• prejema plačo;
• uporablja pravice iz delovnega razmerja.

Delodajalec mora do prenehanja delovnega razmerja prav tako izpolnjevati vse svoje obveznosti.

Namen odpovednega roka je obema stranema omogočiti pripravo na prenehanje delovnega razmerja.

Kdaj začne teči odpovedni rok?

Po 95. členu ZDR-1 začne odpovedni rok praviloma teči naslednji dan po vročitvi odpovedi.

Če je odpoved vročena v ponedeljek, začne odpovedni rok teči v torek.

Izjema je lahko določena pri programu razreševanja presežnih delavcev, kjer lahko delodajalec v skladu z zakonom določi poznejši začetek teka odpovednega roka.

Odpovedni rok, ko pogodbo odpove delavec

Če delavec sam poda redno odpoved pogodbe o zaposlitvi, ZDR-1 določa:

• do enega leta zaposlitve pri delodajalcu: 15 dni;
• od enega leta zaposlitve naprej: 30 dni.

Pri delavcu se torej odpovedni rok po prvem letu zaposlitve ne povečuje več avtomatično glede na delovno dobo.

Delavec, ki je pri delodajalcu zaposlen:

• 2 leti;
• 5 let;
• 10 let;
• 20 let,

ima po samem ZDR-1 enak minimalni odpovedni rok: 30 dni.

Ali ima lahko delavec daljši odpovedni rok?

Da.

Pri redni odpovedi s strani delavca je lahko s pogodbo o zaposlitvi ali kolektivno pogodbo dogovorjen daljši odpovedni rok.

Vendar po ZDR-1 tak odpovedni rok ne sme biti daljši od 60 dni.

Zato mora delavec pred odpovedjo preveriti tudi svojo pogodbo o zaposlitvi in kolektivno pogodbo, ne samo ZDR-1.

Odpovedni rok, ko pogodbo odpove delodajalec

Pri redni odpovedi s strani delodajalca je pomemben razlog odpovedi.

ZDR-1 razlikuje predvsem med:

• poslovnim razlogom;
• razlogom nesposobnosti;
• krivdnim razlogom.

Pri poslovnem razlogu in razlogu nesposobnosti se odpovedni rok povečuje z delovno dobo.

Pri krivdnem razlogu je rok fiksen.

Poslovni razlog in razlog nesposobnosti

Če delodajalec pogodbo odpove iz poslovnega razloga ali razloga nesposobnosti, znaša minimalni odpovedni rok:

• do enega leta zaposlitve: 15 dni;
• od enega do dveh let zaposlitve: 30 dni.

Po dveh letih zaposlitve se začne rok povečevati.

Za vsako dopolnjeno leto zaposlitve pri delodajalcu nad dve leti se 30-dnevni odpovedni rok poveča za dva dni.

Kako se odpovedni rok povečuje z delovno dobo?

Primeri:

* Pri zaposlitvi nad 25 let velja posebno pravilo, pojasnjeno spodaj.

Kaj velja po 25 letih zaposlitve?

To je ena pomembnejših posebnosti ZDR-1.

Če je delavec pri delodajalcu zaposlen več kot 25 let, je zakonski odpovedni rok:

80 dni.

Kolektivna pogodba na ravni dejavnosti lahko določi drugačen odpovedni rok.

Vendar tak rok ne sme biti krajši od 60 dni.

Zato ni pravilno trditi, da je splošni zakonski maksimum vedno 60 dni in da šele kolektivna pogodba lahko rok poveča na 80 dni.

Pravilo je pravzaprav obratno:

nad 25 let zaposlitve ZDR-1 določa 80 dni, kolektivna pogodba na ravni dejavnosti pa lahko določi drugačen rok, vendar najmanj 60 dni.

Ali se šteje tudi delo pri pravnem predniku delodajalca?

Da.

Pri določanju trajanja zaposlitve za odpovedni rok se upošteva tudi doba zaposlitve pri pravnih prednikih delodajalca.

To je lahko pomembno pri:

• statusnih preoblikovanjih;
• prenosu podjetja;
• združitvah;
• drugih spremembah delodajalca.

Zgolj sprememba pravne strukture podjetja zato ne pomeni nujno, da se delovna doba za odpovedni rok začne šteti od začetka.

Odpovedni rok iz krivdnega razloga

Če delodajalec delavcu redno odpove pogodbo iz krivdnega razloga, znaša odpovedni rok:

15 dni.

Ta rok ni odvisen od trajanja zaposlitve pri delodajalcu.

Tudi če je delavec pri istem delodajalcu zaposlen 15 ali 20 let, pri redni odpovedi iz krivdnega razloga ZDR-1 določa 15-dnevni odpovedni rok.

Odpovedni rok v času poskusnega dela

Posebno pravilo velja pri poskusnem delu.

Če pogodbo v času poskusnega dela odpove:

• delavec ali
• delodajalec zaradi neuspešno opravljenega poskusnega dela,

znaša odpovedni rok:

7 dni.

To je bistveno krajši rok od običajnih odpovednih rokov po končanem poskusnem obdobju.

Pogodba za določen čas in odpovedni rok

Pri pogodbi za določen čas je treba najprej razlikovati med:

1. običajnim potekom časa, za katerega je bila pogodba sklenjena;
2. predčasno odpovedjo pogodbe.

Če pogodba za določen čas preprosto poteče na dogovorjeni datum, praviloma ne gre za odpoved in zato tudi ni klasičnega odpovednega roka.

Pogodba preneha:

• s potekom časa;
• z dokončanjem dogovorjenega dela;
• s prenehanjem razloga, zaradi katerega je bila sklenjena.

Če pa pride do zakonite redne odpovedi pogodbe za določen čas pred njenim iztekom, se uporabljajo pravila o odpovednih rokih glede na to, kdo pogodbo odpoveduje in iz katerega razloga.

Ali se lahko delavec in delodajalec dogovorita za krajši odpovedni rok?

Da.

Po vročitvi odpovedi se lahko delavec in delodajalec pisno dogovorita o denarnem povračilu namesto dela ali celotnega odpovednega roka.

Dogovor mora biti sklenjen v pisni obliki.

V praksi se lahko stranki tudi dogovorita o načinu predčasnega prenehanja razmerja, vendar je pomembno, da je pravna podlaga jasno urejena.

Delavec zato ne sme enostransko odločiti, da po odpovedi naslednji dan preprosto ne bo več prihajal na delo.

Denarno povračilo namesto odpovednega roka

96. člen ZDR-1 izrecno omogoča, da se delavec in delodajalec dogovorita o ustreznem denarnem povračilu namesto:

• dela odpovednega roka ali
• celotnega odpovednega roka.

Dogovor mora biti pisen.

Takšna rešitev je lahko uporabna na primer, kadar:

• je delavec že našel novo zaposlitev;
• delodajalec njegovega dela ne potrebuje več;
• obe strani želita delovno razmerje zaključiti prej.

Ali mora delavec med odpovednim rokom še delati?

Praviloma da.

Dokler delovno razmerje traja, ostanejo v veljavi osnovne pravice in obveznosti iz pogodbe o zaposlitvi.

Delavec mora praviloma opravljati delo, delodajalec pa mora:

• zagotavljati delo;
• izplačevati plačo;
• spoštovati pravice delavca.

Seveda lahko v tem času pride tudi do uporabe letnega dopusta, bolniške odsotnosti ali drugih zakonitih odsotnosti.

Pravica do odsotnosti za iskanje nove zaposlitve

Če pogodbo odpove delodajalec, ima delavec med odpovednim rokom posebno pravico do odsotnosti zaradi iskanja nove zaposlitve.

ZDR-1 določa najmanj:

2 uri na teden

s pravico do nadomestila plače.

V določenih primerih odpovedi iz poslovnega razloga ali razloga nesposobnosti lahko veljajo še dodatne pravice za vključevanje v ukrepe na trgu dela.

Kaj se zgodi, če je delavec na bolniški?

Bolniška odsotnost sama po sebi ni zakonit razlog za odpoved.

Posebno pravilo pa velja, če je delavcu pogodba že zakonito odpovedana:

• iz poslovnega razloga ali
• iz razloga nesposobnosti,

in je delavec ob izteku odpovednega roka še vedno začasno nezmožen za delo zaradi bolezni ali poškodbe.

V takem primeru delovno razmerje ne preneha nujno že zadnji dan odpovednega roka.

Prenehanje se prestavi do:

• zadnjega dne bolniške odsotnosti,

vendar najdlje do:

šest mesecev po izteku odpovednega roka.

To ne pomeni, da »odpoved med bolniško traja šest mesecev«.

Odpovedni rok normalno teče, zakon pa v tem posebnem primeru prestavi trenutek dejanskega prenehanja delovnega razmerja.

Primer odpovedi med bolniško odsotnostjo

Delavcu se odpovedni rok izteče 30. septembra.

Na ta dan je še vedno na bolniški.

Če se na delo vrne 20. oktobra, mu delovno razmerje preneha z iztekom zadnjega dne njegove odsotnosti.

Če bolniška traja bistveno dlje, je skrajna meja šest mesecev po izteku odpovednega roka.

Posebno pravilo velja samo v primerih, ki jih določa 116. člen ZDR-1.

Odpovedni rok ni vedno enak pogodbenemu roku

Pri ugotavljanju pravilnega odpovednega roka je treba preveriti več dokumentov.

ZDR-1

Določa zakonske minimalne odpovedne roke.

Kolektivna pogodba

Lahko ureja odpovedne roke drugače v okvirih, ki jih dopušča zakon.

Pogodba o zaposlitvi

Posebej pri odpovedi s strani delavca je lahko dogovorjen daljši rok, vendar ob upoštevanju zakonskih omejitev.

Zato samo podatek o številu let zaposlitve ni vedno dovolj.

Primer: delavec sam odpove pogodbo po 8 letih

Delavec je pri podjetju zaposlen 8 let.

Po ZDR-1 je njegov minimalni odpovedni rok:

30 dni.

Če pa njegova pogodba o zaposlitvi veljavno določa 45-dnevni odpovedni rok, mora praviloma upoštevati pogodbeno določilo.

Primer: poslovna odpoved po 8 letih

Če delodajalec delavcu po 8 letih zaposlitve odpove pogodbo iz poslovnega razloga:

• osnovni rok po dveh letih = 30 dni;
• dodatnih 6 dopolnjenih let × 2 dni = 12 dni.

Skupaj:

42 dni odpovednega roka.

Primer: poslovna odpoved po 15 letih

Pri 15 letih zaposlitve:

• 30 dni;
• 13 dodatnih let × 2 dni = 26 dni.

Skupaj:

56 dni.

Primer: poslovna odpoved po 20 letih

Matematični izračun bi presegel 60 dni, vendar ZDR-1 do 25 let določa zgornjo mejo:

60 dni.

Primer: poslovna odpoved po 26 letih

Ker ima delavec več kot 25 let zaposlitve pri delodajalcu, je zakonski odpovedni rok:

80 dni,

razen če kolektivna pogodba na ravni dejavnosti določa drugačen rok, ki pa ne sme biti krajši od 60 dni.

Najpogostejše napake pri izračunu odpovednega roka

Pri določanju odpovednega roka se pogosto pojavijo naslednje napake.

1. Uporaba 30 dni za vse primere odpovedi

30 dni ni univerzalni odpovedni rok.

2. Napačen začetek štetja

Rok začne praviloma teči dan po vročitvi odpovedi.

3. Prepričanje, da je 60 dni vedno maksimum

Pri več kot 25 letih zaposlitve zakon določa 80 dni, ob upoštevanju posebnega pravila o kolektivni pogodbi.

4. Neupoštevanje pogodbe o zaposlitvi

Delavec ima lahko pri lastni odpovedi pogodbeno določen daljši rok.

5. Napačno razumevanje bolniške odsotnosti

Bolniška praviloma ne ustavi teka odpovednega roka. Pri poslovnem razlogu ali razlogu nesposobnosti pa lahko vpliva na datum dejanskega prenehanja zaposlitve.

Hiter pregled odpovednih rokov

Odpoved s strani delavca

• manj kot 1 leto: 15 dni;
• od 1 leta naprej: 30 dni;
• pogodba ali kolektivna pogodba lahko določi daljši rok, največ 60 dni.

Odpoved s strani delodajalca – poslovni razlog ali nesposobnost

• manj kot 1 leto: 15 dni;
• 1–2 leti: 30 dni;
• nad 2 leti: +2 dni za vsako dopolnjeno leto;
• največ 60 dni do 25 let zaposlitve;
• nad 25 let: 80 dni, razen če kolektivna pogodba na ravni dejavnosti določa drugače, vendar najmanj 60 dni.

Krivdni razlog

15 dni.

Poskusno delo

7 dni.

Pogosta vprašanja

Kolikšen je odpovedni rok, če sam dam odpoved?

Po ZDR-1 je rok:

• 15 dni pri zaposlitvi do enega leta;
• 30 dni po enem letu.

Pogodba o zaposlitvi ali kolektivna pogodba lahko določa daljši rok, vendar največ 60 dni.

Kdaj začne teči odpovedni rok?

Praviloma naslednji dan po vročitvi odpovedi.

Kolikšen je odpovedni rok po 5 letih?

Če odpoveduje delavec, je zakonski minimum 30 dni.

Če delodajalec odpoveduje iz poslovnega razloga ali razloga nesposobnosti:

36 dni.

Kolikšen je odpovedni rok po 10 letih?

Pri odpovedi delavca je minimalni rok 30 dni.

Pri poslovnem razlogu ali razlogu nesposobnosti:

46 dni.

Kolikšen je odpovedni rok po 20 letih?

Pri poslovnem razlogu ali razlogu nesposobnosti:

60 dni.

Kolikšen je odpovedni rok po 25 letih?

Pri natanko 25 letih ostaja zakonski rok največ 60 dni.

Posebno pravilo 80 dni velja pri več kot 25 letih zaposlitve.

Kolikšen je odpovedni rok po več kot 25 letih?

ZDR-1 določa 80 dni, razen če kolektivna pogodba na ravni dejavnosti določa drugače, vendar ne manj kot 60 dni.

Kolikšen je odpovedni rok iz krivdnega razloga?

15 dni.

Kolikšen je odpovedni rok med poskusnim delom?

7 dni.

Ali bolniška ustavi odpovedni rok?

Praviloma ne.

Če je bila pogodba odpovedana iz poslovnega razloga ali razloga nesposobnosti in je delavec ob izteku roka še vedno začasno nezmožen za delo, pa se lahko dejanski datum prenehanja zaposlitve prestavi, največ za šest mesecev po izteku odpovednega roka.

Ali lahko odpovedni rok skrajšamo?

Delavec in delodajalec se lahko pisno dogovorita o denarnem povračilu namesto dela ali celotnega odpovednega roka.

Preverite svoj odpovedni rok

Za pravilen izračun je treba preveriti:

1. kdo pogodbo odpoveduje;
2. razlog odpovedi;
3. datum vročitve;
4. trajanje zaposlitve pri delodajalcu in njegovih pravnih prednikih;
5. pogodbo o zaposlitvi;
6. kolektivno pogodbo, ki velja pri delodajalcu.

Če niste prepričani, koliko znaša vaš odpovedni rok, ali želite preveriti odpoved pogodbe o zaposlitvi, lahko pri MyGlobal pregledamo pogodbo, kolektivno pogodbo in okoliščine konkretnega primera ter določimo pravilen datum prenehanja delovnega razmerja.