Ali se vam v letu 2026 splača normirani s.p.? Odgovor je odvisen predvsem od višine prihodkov, dejanskih stroškov, obsega vključitve v socialna zavarovanja in tega, ali izpolnjujete pogoje za vstop oziroma obstanek v sistemu normiranih odhodkov.

Normirani s.p. ni posebna pravnoorganizacijska oblika podjetja. Še vedno gre za samostojnega podjetnika, razlika je predvsem v načinu ugotavljanja davčne osnove.

Namesto dejanskih poslovnih odhodkov se pri normirancu upoštevajo normirani odhodki, določeni z zakonom.

Sistem je zato administrativno enostavnejši in je lahko posebej zanimiv za dejavnosti z relativno nizkimi dejanskimi stroški.

Kaj pomeni normirani s.p.?

Samostojni podjetnik lahko davčno osnovo praviloma ugotavlja:

• z upoštevanjem dejanskih prihodkov in dejanskih odhodkov ali
• z upoštevanjem dejanskih prihodkov in normiranih odhodkov.

Pri normiranem s.p. ni pomembno, koliko ste dejansko porabili za računalnik, najemnino, telefon, gorivo ali druge poslovne stroške.

Davčna osnova se določi na podlagi prihodkov in zakonsko priznanih normiranih odhodkov.

To je ena glavnih prednosti sistema, hkrati pa tudi njegova omejitev.

Če imate zelo visoke dejanske stroške, je lahko ugotavljanje davčne osnove po dejanskih odhodkih ugodnejše.

Kdo lahko postane normiranec v letu 2026?

Pravila za leto 2026 so bila spremenjena.

Za presojo se praviloma upošteva povprečje prihodkov iz dejavnosti v dveh zaporednih predhodnih davčnih letih.

Pomembno je tudi, v kolikšnem obsegu je bil zavezanec vključen v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje na podlagi samozaposlitve.

Za leto 2026 veljajo naslednji osnovni pragovi.

120.000 EUR

Če je bil zavezanec v obeh predhodnih davčnih letih v posameznem letu ustrezno vključen v obvezno zavarovanje na podlagi samozaposlitve, povprečje prihodkov dveh predhodnih let ne sme presegati 120.000 EUR.

50.000 EUR

Če pogoja ustrezne samozaposlitve ni izpolnil v nobenem od obeh let, velja prag 50.000 EUR povprečnih prihodkov.

To je značilno za tako imenovani popoldanski s.p.

85.000 EUR

Če je pogoj ustrezne samozaposlitve izpolnjen samo v enem od dveh predhodnih let, velja vmesni prag 85.000 EUR.

Torej:

• redni s.p. v obeh letih: 120.000 EUR;
• popoldanski s.p. v obeh letih: 50.000 EUR;
• eno leto redni in drugo leto popoldanski: 85.000 EUR.

Ti pragovi so pomembni za vstop oziroma obstanek v sistemu normiranih odhodkov.

Kaj pomeni pogoj 75 % minimalnega letnega sklada ur?

V letu 2026 je pomembna sprememba pri pogoju zavarovanja.

Po novi ureditvi se pogoj šteje za izpolnjen, če je bil zavezanec na podlagi samozaposlitve obvezno zavarovan v skupnem trajanju najmanj 75 % minimalnega letnega sklada ur polnega zavarovalnega časa samozaposlenega.

To je širše od stare razlage, po kateri se je pogosto govorilo samo o devetih neprekinjenih mesecih polne samozaposlitve.

Pogoj je lahko po novem izpolnjen tudi v nekaterih kombinacijah, na primer če je zavezanec:

• del leta zavarovan za polni delovni čas in del leta za krajši delovni čas;
• celo leto samozaposlen za šest ur dnevno, preostali dve uri pa zavarovan iz drugega naslova.

Ključen je skupni obseg zavarovanja iz naslova samozaposlitve.

Kaj pa če dejavnost ni tekla celo leto?

Če dejavnost v predhodnih letih ni tekla vseh 12 mesecev, se lahko uporabi sorazmerni prihodkovni prag.

To je pomembna novost pri presoji vstopa.

Primer iz uradne razlage:

če je zavezanec v vsakem od dveh predhodnih let dejavnost opravljal po 90 dni in ni izpolnjeval pogoja 75 % letnega sklada ur, se osnovni prag 50.000 EUR sorazmerno zmanjša glede na dejansko število dni opravljanja dejavnosti.

V takem primeru se ne uporablja avtomatično celotni prag 50.000 EUR.

Zato pri krajšem obdobju poslovanja ni dovolj pogledati samo prihodkov. Preveriti je treba tudi, koliko dni je dejavnost dejansko tekla.

Kako se izračunajo normirani odhodki v letu 2026?

Višina normiranih odhodkov je odvisna od tega, ali zavezanec izpolnjuje pogoj ustrezne vključenosti v zavarovanje na podlagi samozaposlitve.

Redni normirani s.p.

Če je pogoj izpolnjen, se priznajo:

• 80 % normiranih odhodkov do 60.000 EUR prihodkov;
• 0 % normiranih odhodkov nad 60.000 EUR prihodkov.

Največ priznanih normiranih odhodkov je zato 48.000 EUR.

Primer:

pri 40.000 EUR prihodkov:

• normirani odhodki: 32.000 EUR;
• davčna osnova: 8.000 EUR.

Pri 100.000 EUR prihodkov:

• normirani odhodki: 48.000 EUR;
• davčna osnova: 52.000 EUR.

Prihodki nad 60.000 EUR se davčno ne zmanjšujejo več z dodatnimi normiranimi odhodki.

Popoldanski oziroma drugi normirani s.p.

Če zavezanec pogoja samozaposlitve ne izpolnjuje, velja druga lestvica:

• do 12.500 EUR prihodkov: 80 % normiranih odhodkov;
• od 12.500 do 30.000 EUR: 40 % normiranih odhodkov;
• nad 30.000 EUR: 0 % normiranih odhodkov.

Zato je efektivna davčna obremenitev popoldanskega normiranca pri višjih prihodkih bistveno večja kot pri zelo nizkih prihodkih.

Kakšna je davčna stopnja normiranega s.p. v letu 2026?

Tu je ena največjih sprememb glede na starejšo ureditev.

Davčna stopnja se ne določa neposredno glede na višino prihodkov, temveč glede na davčno osnovo.

Redni normiranec

Pri zavezancu, ki izpolnjuje pogoj ustrezne samozaposlitve, velja:

• do vključno 72.000 EUR davčne osnove: 20 %;
• nad 72.000 EUR davčne osnove: 35 % samo za del davčne osnove, ki presega 72.000 EUR.

Popoldanski oziroma drugi normiranec

Če pogoj ustrezne samozaposlitve ni izpolnjen, velja:

• do vključno 33.000 EUR davčne osnove: 20 %;
• nad 33.000 EUR davčne osnove: 35 % samo za presežni del.

To pomeni, da ni pravilno zapisati, da se 35-odstotna stopnja začne avtomatično pri 120.000 EUR oziroma 50.000 EUR prihodkov.

Odločilna je davčna osnova po odštetju normiranih odhodkov.

Primer: 130.000 EUR prihodkov pri rednem normirancu

Predpostavimo, da redni normirani s.p. v letu 2026 ustvari 130.000 EUR prihodkov.

Normirani odhodki:

• 80 % od prvih 60.000 EUR = 48.000 EUR;
• nad 60.000 EUR = 0 EUR dodatnih normiranih odhodkov.

Davčna osnova:

130.000 − 48.000 = 82.000 EUR.

Davek:

• 20 % od 72.000 EUR = 14.400 EUR;
• 35 % od preostalih 10.000 EUR = 3.500 EUR.

Skupaj:

17.900 EUR dohodnine.

Tak primer objavlja tudi FURS v uradni razlagi sprememb za leto 2026.

Je efektivna obdavčitev še vedno 4 %?

Samo pri določenih zneskih prihodkov.

Če se prizna 80 % normiranih odhodkov in je celotna preostala davčna osnova obdavčena z 20 %, pomeni:

20 % prihodkov × 20 % davka = približno 4 % prihodkov.

To velja predvsem v območju, kjer se na vse prihodke priznava 80 % normiranih odhodkov.

Pri rednem normirancu je to do 60.000 EUR prihodkov.

Nad to mejo se normirani odhodki ne povečujejo več, zato efektivna davčna stopnja hitro narašča.

Pri popoldanskem s.p. pa se 80 % normiranih odhodkov prizna samo do prvih 12.500 EUR prihodkov.

Ali lahko normiranec uveljavlja davčne olajšave?

Dohodek normiranega s.p. se obdavčuje po posebnih pravilih in se ne všteva na enak način v letno progresivno dohodninsko osnovo kot običajni dohodek iz zaposlitve.

Pri izračunu davka od dohodka iz dejavnosti po normiranih odhodkih se običajne osebne davčne olajšave ne uporabljajo za dodatno znižanje te davčne osnove.

Zato normirani sistem ni nujno najboljša izbira za vsakega podjetnika.

Polni in popoldanski s.p. nista različni pravni obliki

Izraza redni s.p. in popoldanski s.p. sta praktična izraza.

Pravno gre v obeh primerih za samostojnega podjetnika.

Razlika je predvsem v podlagi in obsegu socialnega zavarovanja.

Pri rednem s.p. je samozaposlitev praviloma glavna podlaga za obvezna socialna zavarovanja.

Pri tako imenovanem popoldanskem s.p. je oseba praviloma že zavarovana za polni delovni čas iz drugega naslova, na primer iz zaposlitve.

Ta razlika ima v sistemu normiranih odhodkov neposreden vpliv na:

• višino priznanih normiranih odhodkov;
• prihodkovne pragove;
• prag davčne osnove za 35-odstotno stopnjo.

Prispevki niso enako kot davek

Pri normiranem s.p. je pomembno ločiti dve vrsti obveznosti:

• dohodnino od dohodka iz dejavnosti;
• prispevke za socialno varnost.

Prispevki niso vključeni v 20- oziroma 35-odstotno davčno stopnjo.

Pri rednem s.p. so praviloma bistveno višji kot pri popoldanskem s.p., zato je treba pri odločanju o smiselnosti normiranega sistema vedno računati skupno davčno in prispevkovno obremenitev.

Kako se registrira normirani s.p.?

S.p. se lahko registrira prek sistema SPOT.

Ob registraciji se določijo:

• firma oziroma naziv;
• poslovni naslov;
• dejavnosti;
• datum začetka poslovanja;
• drugi podatki, potrebni za vpis v Poslovni register Slovenije.

Normiranost ni avtomatična.

Če nov s.p. želi davčno osnovo ugotavljati z normiranimi odhodki, mora to pravočasno priglasiti FURS.

Pri novem s.p. je rok praviloma najpozneje osem dni od vpisa v Poslovni register Slovenije.

Če tega ne stori pravočasno, bo moral v prvem davčnem letu praviloma ugotavljati davčno osnovo na podlagi dejanskih prihodkov in dejanskih odhodkov.

Kako že obstoječi s.p. spremeni način obdavčitve?

Med davčnim letom praviloma ni mogoče poljubno prehajati med normiranimi in dejanskimi odhodki.

Pri obstoječem podjetniku se sprememba praviloma uveljavlja v okviru davčnega obračuna za preteklo leto.

Letni obračun DohDej se odda elektronsko prek eDavkov, praviloma najpozneje do 31. marca za preteklo leto.

Ali po izstopu iz sistema velja petletna prepoved ponovnega vstopa?

Ne več.

V letu 2026 je bila z novelo odpravljena ureditev, ki je določala petletno prepoved ponovnega vstopa v sistem normiranih odhodkov po izstopu oziroma prenehanju dejavnosti.

Ponovni vstop je zato mogoč, če zavezanec ponovno izpolnjuje veljavne pogoje.

Katere evidence mora voditi normirani s.p.?

Normiranec ima poenostavljeno administracijo, vendar to ne pomeni, da mu ni treba voditi nobenih evidenc.

Voditi mora evidence, ki jih zahteva davčna in druga zakonodaja, predvsem ustrezne evidence prihodkov in izdanih računov.

Prav tako mora:

• izdajati pravilne račune;
• hraniti poslovno dokumentacijo;
• izpolnjevati obveznosti glede davčnega potrjevanja računov, kadar je to potrebno;
• spremljati DDV-obveznosti;
• oddajati davčne obračune.

Normirani s.p. pomeni manj računovodskega dela pri dokazovanju odhodkov, ne pa poslovanja brez evidenc.

Normiranec in DDV sta dve različni stvari

Zelo pomembno je razlikovati med:

• statusom normiranca za namene dohodnine;
• identifikacijo za DDV.

Prihodkovni pragovi za normirani s.p. niso enaki DDV-pragom.

V Sloveniji v letu 2026 velja:

• če letni promet na ozemlju Slovenije preseže 60.000 EUR, ne pa 66.000 EUR, mora zavezanec pravočasno urediti identifikacijo za DDV, ki začne praviloma učinkovati s 1. januarjem naslednjega leta;
• če promet v tekočem letu preseže 66.000 EUR, nastopi obveznost identifikacije že v tekočem letu.

Možna je tudi prostovoljna identifikacija za DDV.

Zato trditev, da je »DDV prag 50.000 EUR«, v letu 2026 ni več pravilna.

Kdaj se normirani s.p. splača?

Normirani sistem je pogosto zanimiv za dejavnosti z relativno nizkimi dejanskimi stroški.

Primeri so lahko:

• svetovanje;
• IT-storitve;
• programiranje;
• oblikovanje;
• marketing;
• druge strokovne storitve;
• nekatere spletne in projektne dejavnosti.

Manj privlačen je lahko pri dejavnostih z visokimi dejanskimi stroški, na primer če imate:

• veliko nabave materiala;
• drago opremo;
• visoke najemnine;
• več zaposlenih;
• velike stroške prevoza;
• druge pomembne poslovne odhodke.

Pri višjih prihodkih je treba posebej upoštevati tudi dejstvo, da se pri rednem normirancu nad 60.000 EUR prihodkov dodatni normirani odhodki ne priznavajo več.

Primerjava: 40.000 EUR prihodkov

Redni normiranec:

• prihodki: 40.000 EUR;
• normirani odhodki: 32.000 EUR;
• davčna osnova: 8.000 EUR;
• davek 20 %: 1.600 EUR.

Efektivna dohodnina:

4 % prihodkov.

Prispevki niso vključeni v ta izračun.

Primerjava: 80.000 EUR prihodkov

Redni normiranec:

• prihodki: 80.000 EUR;
• normirani odhodki: največ 48.000 EUR;
• davčna osnova: 32.000 EUR;
• davek 20 %: 6.400 EUR.

Efektivna dohodnina:

8 % prihodkov.

To jasno pokaže, zakaj pri prihodkih nad 60.000 EUR ni več pravilno govoriti o splošni »4-odstotni obdavčitvi normiranca«.

Kaj mora normiranec spremljati med letom?

Najpomembnejše je spremljati:

• skupne prihodke;
• prihodke zadnjih dveh davčnih let;
• obseg zavarovanja na podlagi samozaposlitve;
• prag za 35-odstotno davčno stopnjo;
• DDV-prag;
• mesečne oziroma trimesečne akontacije;
• socialne prispevke;
• spremembe zakonodaje.

Pravila normiranega s.p. so se v zadnjih letih večkrat spreminjala, zato stare spletne tabele hitro postanejo napačne.

Pogosta vprašanja

Kolikšen je prag za normirani s.p. v letu 2026?

Odvisno od zavarovalnega statusa v dveh predhodnih letih.

Osnovni pragovi povprečnih prihodkov so:

• 120.000 EUR;
• 85.000 EUR;
• 50.000 EUR.

Pri krajšem obdobju opravljanja dejavnosti se lahko prag sorazmerno prilagodi.

Ali je meja rednega normiranca 60.000 EUR?

60.000 EUR ni splošna meja za obstanek v sistemu.

To je meja prihodkov, do katere se rednemu normirancu priznava 80 % normiranih odhodkov.

Nad 60.000 EUR se dodatni normirani odhodki ne priznavajo.

Ali normiranec plača 35 % davka nad 120.000 EUR prihodkov?

Ne.

35-odstotna stopnja se uporablja glede na davčno osnovo, ne neposredno glede na prihodke.

Pri rednem normirancu velja 35 % za del davčne osnove nad 72.000 EUR.

Kako je pri popoldanskem s.p.?

Če pogoj ustrezne samozaposlitve ni izpolnjen, se priznajo normirani odhodki:

• 80 % do 12.500 EUR prihodkov;
• 40 % od 12.500 do 30.000 EUR;
• 0 % nad 30.000 EUR.

35-odstotna davčna stopnja se uporabi za del davčne osnove nad 33.000 EUR.

Ali lahko normiranec postane zavezanec za DDV?

Da.

Normiranost in DDV sta ločena sistema.

Normirani s.p. je lahko identificiran za DDV.

Kakšen je DDV-prag v letu 2026?

Osnovna meja oprostitve je povezana s 60.000 EUR letnega prometa na ozemlju Slovenije, pri preseganju 66.000 EUR pa nastopi obvezna identifikacija že v tekočem letu.

Kdaj mora novi s.p. priglasiti normiranost?

Praviloma najpozneje v osmih dneh od vpisa v Poslovni register Slovenije.

Ali obstaja petletna prepoved ponovnega vstopa med normirance?

Ne. Ta omejitev je bila v letu 2026 odpravljena.

Ali se normirani s.p. vedno splača pri nizkih stroških?

Ne nujno.

Treba je upoštevati prihodke, socialne prispevke, davčno osnovo, možnost uveljavljanja dejanskih stroškov, DDV in pričakovano rast poslovanja.

Normirani s.p. 2026: kaj preveriti pred odločitvijo

Preden izberete normirani s.p., je smiselno narediti konkreten izračun vsaj za naslednja vprašanja:

1. Koliko prihodkov pričakujete?
2. Kolikšni bodo vaši dejanski poslovni stroški?
3. Ali izpolnjujete pogoj ustrezne samozaposlitve?
4. Kakšna bo davčna osnova po normiranih odhodkih?
5. Ali lahko del osnove pade v 35-odstotni razred?
6. Kolikšni bodo socialni prispevki?
7. Ali boste dosegli DDV-prag?
8. Ali boste v naslednjih dveh letih še vedno izpolnjevali pogoje za normirani sistem?

Šele po takem izračunu je mogoče smiselno primerjati normirani s.p. in s.p. z dejanskimi odhodki.

Brezplačni posvet

Če odpirate s.p. ali želite preveriti, ali se vam normirani s.p. v letu 2026 finančno splača, vam lahko MyGlobal pripravi primerjalni izračun.

Preverimo:

• pogoje za vstop v sistem normirancev;
• prihodkovne pragove;
• predvideno davčno osnovo;
• 20- in 35-odstotno obdavčitev;
• socialne prispevke;
• DDV-obveznosti;
• razliko med normiranimi in dejanskimi odhodki.

Na podlagi konkretnih številk lahko ocenite, kateri način obdavčitve je za vaše poslovanje primernejši.