Odpravnina po ZDR-1 delavcu pripada v več različnih primerih prenehanja delovnega razmerja. Najpogostejši primer je redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga ali razloga nesposobnosti, posebna pravila pa veljajo tudi pri izredni odpovedi delavca zaradi kršitev delodajalca, ob upokojitvi in pri prenehanju nekaterih pogodb za določen čas.
Pri izračunu odpravnine so ključni:
- razlog prenehanja pogodbe;
- delovna doba pri delodajalcu;
- povprečna plača v zadnjih treh mesecih;
- morebitna ugodnejša ureditev v kolektivni pogodbi;
- vrsta pogodbe o zaposlitvi.
Kdaj delavcu pripada odpravnina?
Po 108. členu ZDR-1 je delodajalec dolžan plačati odpravnino, če delavcu redno odpove pogodbo o zaposlitvi:
- iz poslovnega razloga;
- iz razloga nesposobnosti.
Pri tej odpravnini mora biti delavec pri delodajalcu zaposlen več kot eno leto.
Za delo pri delodajalcu se pri izračunu šteje tudi delo pri njegovih pravnih prednikih.
Odpravnina lahko pripada tudi v nekaterih drugih primerih, ki jih posebej ureja zakon.
Izredna odpoved delavca zaradi kršitev delodajalca
Delavec lahko pod pogoji iz 111. člena ZDR-1 sam izredno odpove pogodbo zaradi hujših kršitev na strani delodajalca.
Med takšne primere sodijo na primer:
- daljše neizplačevanje plače;
- ponavljajoče se zamude pri izplačilu plače;
- neplačevanje prispevkov za socialno varnost;
- kršitve varnosti in zdravja pri delu;
- kršitve prepovedi diskriminacije;
- nezagotavljanje varstva pred nadlegovanjem ali trpinčenjem.
Pred izredno odpovedjo mora delavec praviloma delodajalca pisno opozoriti na kršitev in o njej obvestiti inšpektorat za delo.
Če so zakonski pogoji izpolnjeni, je delavec upravičen do:
- odpravnine, kot pri redni odpovedi iz poslovnega razloga;
- odškodnine najmanj v višini izgubljenega plačila za čas odpovednega roka.
Kdaj odpravnina praviloma ne pripada?
Odpravnina po 108. členu praviloma ne pripada, če:
- delavec sam poda običajno redno odpoved;
- delodajalec delavcu odpove pogodbo iz krivdnega razloga;
- pride do izredne odpovedi delavcu zaradi kršitev na njegovi strani;
- delavec ob odpovedi zavrne ustrezno zaposlitev za nedoločen čas, ki mu jo ponudi delodajalec v skladu z ZDR-1.
Posebna pravila veljajo tudi pri odpovedi s ponudbo nove pogodbe.
Odpoved s ponudbo nove pogodbe
Če delodajalec delavcu odpove pogodbo iz poslovnega razloga ali razloga nesposobnosti in mu hkrati ponudi novo pogodbo za ustrezno zaposlitev za nedoločen čas, ima odločitev delavca pomembne posledice za odpravnino.
Če delavec takšno ponudbo sprejme, nima pravice do odpravnine po 108. členu.
Če ustrezne zaposlitve za nedoločen čas ne sprejme in mu delovno razmerje preneha, prav tako nima pravice do te odpravnine.
Pomembno je, da gre za ustrezno zaposlitev in pogodbo za nedoločen čas.
Osnova za izračun odpravnine
Osnova je povprečna mesečna plača, ki jo je delavec prejel oziroma bi jo prejel, če bi delal, v zadnjih treh mesecih pred odpovedjo.
Če je bil delavec v tem obdobju na primer odsoten, zakon omogoča uporabo plače, ki bi jo prejel, če bi dejansko delal.
Pri izračunu se torej ne uporablja zgolj zadnja mesečna plača.
Formula je:
osnova = povprečna mesečna plača zadnjih treh mesecev pred odpovedjo
Na to osnovo se nato uporabi ustrezen količnik glede na skupno delovno dobo pri delodajalcu.
Formula za izračun odpravnine po ZDR-1
- člen ZDR-1 določa tri skupine.
Več kot 1 leto do 10 let zaposlitve
Odpravnina znaša:
1/5 osnove × število let dela pri delodajalcu
Več kot 10 let do 20 let zaposlitve
Odpravnina znaša:
1/4 osnove × število let dela pri delodajalcu
Več kot 20 let zaposlitve
Odpravnina znaša:
1/3 osnove × število let dela pri delodajalcu
Pomembno: ti razredi se ne računajo progresivno.
Če ima delavec 12 let delovne dobe, se 1/4 osnove uporabi za vseh 12 let, ne samo za leti nad desetim letom.
Če ima 23 let delovne dobe, se 1/3 osnove uporabi za vseh 23 let.
Primer: 12 let zaposlitve in plača 1.800 EUR
Delavec je pri istem delodajalcu zaposlen 12 let.
Povprečna mesečna plača zadnjih treh mesecev znaša 1.800 EUR.
Ker je zaposlen več kot 10 in največ 20 let, se uporabi 1/4 osnove za vsako leto.
Izračun:
1.800 EUR × 1/4 = 450 EUR
450 EUR × 12 let = 5.400 EUR
Zakonska odpravnina znaša:
5.400 EUR
V prvotnem izračunu bi bilo 4.500 EUR, vendar bi bil tak izračun napačen, ker bi neupravičeno kombiniral stopnji 1/5 in 1/4.
Primer: 23 let zaposlitve in plača 2.000 EUR
Delavka je pri delodajalcu zaposlena 23 let.
Osnova znaša 2.000 EUR.
Ker je zaposlena več kot 20 let, se uporabi 1/3 osnove za vseh 23 let.
Izračun:
2.000 EUR × 1/3 = 666,67 EUR
666,67 EUR × 23 = približno 15.333 EUR
Zakonska odpravnina je torej približno:
15.333 EUR
Ne uporablja se kombinacija:
- 1/5 za prvih 10 let;
- 1/4 za naslednjih 10 let;
- 1/3 za zadnja leta.
ZDR-1 takšne progresivne formule ne določa.
Najvišja odpravnina
Zakonska odpravnina po 108. členu praviloma ne sme presegati 10-kratnika osnove.
Če je osnova 2.000 EUR, je standardni zakonski maksimum:
20.000 EUR.
Kolektivna pogodba na ravni dejavnosti lahko določa drugače in omogoči višji znesek.
Ali lahko kolektivna pogodba določi višjo odpravnino?
Da.
ZDR-1 določa zakonski minimum.
Kolektivna pogodba ali druga za delavca ugodnejša pravna podlaga lahko določi višjo odpravnino.
Zato je treba pred dokončnim izračunom preveriti:
- ZDR-1;
- kolektivno pogodbo, ki zavezuje delodajalca;
- pogodbo o zaposlitvi;
- morebitne druge veljavne akte.
Ni pa splošnega pravila, da kolektivne pogodbe odpravnino povečujejo za 10 ali 20 odstotkov. To je odvisno od konkretne kolektivne pogodbe.
Kdaj mora biti odpravnina izplačana?
Pri odpravnini po 108. členu velja osnovno pravilo:
odpravnina se izplača ob prenehanju pogodbe o zaposlitvi.
Kolektivna pogodba na ravni dejavnosti lahko določi drugačen rok.
Zato splošno pravilo, da mora biti vsaka odpravnina izplačana »v osmih dneh po prenehanju delovnega razmerja«, ni pravilno.
Odpravnina ob upokojitvi
Odpravnina ob upokojitvi je ločena pravica, ki jo ureja 132. člen ZDR-1.
Če kolektivna pogodba na ravni dejavnosti ne določa drugače, delavcu, ki je bil pri delodajalcu zaposlen najmanj pet let in se upokoji, pripada odpravnina v višini:
- dveh povprečnih mesečnih plač v Republiki Sloveniji za pretekle tri mesece ali
- dveh povprečnih mesečnih plač delavca za pretekle tri mesece,
če je druga možnost za delavca ugodnejša.
Primer:
če je povprečje delavčevih zadnjih treh plač 2.500 EUR, povprečna plača v Sloveniji pa 2.400 EUR, je zanj ugodnejša njegova lastna osnova.
Odpravnina bi tako znašala:
2 × 2.500 EUR = 5.000 EUR.
Delna upokojitev in krajši delovni čas
ZDR-1 posebej ureja tudi delno upokojitev.
Če se delavec po najmanj petih letih zaposlitve pri delodajalcu delno upokoji in nadaljuje delo s krajšim delovnim časom, mu lahko pripada sorazmerni del odpravnine.
Pri delavcu, ki sicer dela krajši delovni čas, se odpravnina ob upokojitvi praviloma odmeri sorazmerno delovnemu času, razen v posebnih primerih, ki jih določa zakon.
Odpravnina pri pogodbi za določen čas
ZDR-1 določa odpravnino tudi pri prenehanju določenih pogodb za določen čas.
Če pogodba, sklenjena za določen čas, preneha s potekom časa, dokončanjem dogovorjenega dela ali prenehanjem razloga, zaradi katerega je bila sklenjena, ima delavec praviloma pravico do odpravnine.
Vendar obstajajo izjeme.
Odpravnina med drugim ne pripada pri pogodbi za določen čas, sklenjeni:
- zaradi nadomeščanja začasno odsotnega delavca;
- za sezonsko delo, ki traja manj kot tri mesece v koledarskem letu;
- za opravljanje javnih del;
- zaradi vključitve v določene ukrepe aktivne politike zaposlovanja.
Kako se izračuna odpravnina pri pogodbi za določen čas?
Formula ni enaka formuli iz 108. člena.
Če je bila pogodba sklenjena za eno leto ali manj, odpravnina znaša:
1/5 osnove.
Če je pogodba trajala več kot eno leto, se ta znesek poveča za sorazmerni del za vsak mesec dela nad enim letom.
Osnova je povprečna mesečna plača delavca za polni delovni čas iz zadnjih treh mesecev oziroma iz obdobja dela pred prenehanjem pogodbe.
Kdaj odpravnina pri pogodbi za določen čas ne pripada zaradi nove zaposlitve?
Delavec nima pravice do te odpravnine, če:
- z delodajalcem sklene pogodbo za nedoločen čas;
- po izteku pogodbe nadaljuje delo na podlagi pogodbe za nedoločen čas;
- zavrne ustrezno zaposlitev za nedoločen čas, ki mu jo delodajalec ponudi po izteku pogodbe.
To preprečuje situacijo, v kateri bi delavec dobil odpravnino zaradi konca začasne pogodbe, hkrati pa brez prekinitve nadaljeval trajno zaposlitev pri istem delodajalcu.
Kaj če delodajalec postane insolventen?
Če je nad delodajalcem začet stečajni postopek ali drug postopek zaradi insolventnosti, pravica delavca do odpravnine ne izgine.
ZDR-1 posebej določa, da imajo delavci, ki jim je pogodba odpovedana v stečajnem postopku, prisilni likvidaciji ali potrjeni prisilni poravnavi, pravico do odpravnine po 108. členu.
Uveljavljanje terjatev v takem primeru poteka po pravilih insolvenčnega prava in pravilih sistema jamstvenega varstva delavcev.
Zato mora delavec pravočasno preveriti:
- prijavo terjatve v insolvenčnem postopku;
- možnost uveljavljanja pravic iz jamstvenega sistema;
- roke za posamezne zahtevke.
Bruto ali neto odpravnina?
Zakonski izračun odpravnine izhaja iz plače oziroma osnove, ki jo določa ZDR-1.
Davčna in prispevkovna obravnava odpravnine pa je ločeno vprašanje.
Ni pravilno avtomatično sklepati, da se od celotne odpravnine vedno obračunajo enake dajatve kot od redne mesečne plače.
ZDoh-2 in predpisi o socialnih prispevkih določajo posebne meje in pogoje, do katerih se posamezne vrste odpravnin ne vštevajo v davčno oziroma prispevkovno osnovo.
Zato je treba razlikovati med:
- delovnopravnim izračunom odpravnine po ZDR-1 in
- davčno obravnavo izplačanega zneska.
Izračun odpravnine: hitra formula
Za odpoved iz poslovnega razloga ali razloga nesposobnosti:
več kot 1 do 10 let:
osnova × 1/5 × leta zaposlitve
več kot 10 do 20 let:
osnova × 1/4 × leta zaposlitve
več kot 20 let:
osnova × 1/3 × leta zaposlitve
Zakonska zgornja meja je praviloma:
10 × osnova
razen če kolektivna pogodba na ravni dejavnosti določa drugače.
Pogosta vprašanja
Ali odpravnina pripada po enem letu zaposlitve?
Pri odpravnini po 108. členu mora biti delavec pri delodajalcu zaposlen več kot eno leto.
Ali se prvih 10 let računa po 1/5, naslednjih 10 po 1/4?
Ne.
Stopnja se določi glede na celotno dolžino zaposlitve.
Pri 12 letih se za vseh 12 let uporablja 1/4 osnove.
Kolikšna je odpravnina po 15 letih?
Če osnova znaša 2.000 EUR:
2.000 × 1/4 × 15 = 7.500 EUR.
Kolikšna je odpravnina po 25 letih?
Če osnova znaša 2.000 EUR:
2.000 × 1/3 × 25 = približno 16.667 EUR.
Znesek je še vedno treba primerjati z zakonsko omejitvijo 10-kratnika osnove in morebitno ugodnejšo kolektivno pogodbo.
Ali odpravnina pripada, če delavec sam da odpoved?
Pri običajni redni odpovedi delavca praviloma ne.
Lahko pa pripada, če delavec zakonito izredno odpove pogodbo zaradi kršitev delodajalca po 111. členu ZDR-1.
Ali odpravnina pripada ob upokojitvi?
Če so izpolnjeni pogoji iz 132. člena ZDR-1 oziroma ustrezne kolektivne pogodbe, da.
Osnovno pravilo ZDR-1 zahteva najmanj pet let zaposlitve pri delodajalcu.
Ali odpravnina pripada ob izteku pogodbe za določen čas?
Praviloma da, vendar zakon določa več pomembnih izjem.
Ali kolektivna pogodba lahko določi višjo odpravnino?
Da. ZDR-1 določa minimalno raven varstva, ugodnejša ureditev pa je lahko določena s kolektivno pogodbo oziroma drugo veljavno pravno podlago.
Kdaj mora delodajalec odpravnino izplačati?
Pri odpravnini po 108. členu praviloma ob prenehanju pogodbe o zaposlitvi, razen če kolektivna pogodba na ravni dejavnosti določa drugače.
Preverite svoj izračun odpravnine
Pri izračunu odpravnine je najprej treba ugotoviti pravno podlago za prenehanje zaposlitve, nato pravilno določiti osnovo in delovno dobo pri delodajalcu.
Posebej pomembno je preveriti:
- razlog odpovedi;
- leta dela pri delodajalcu in njegovih pravnih prednikih;
- povprečno plačo zadnjih treh mesecev;
- pravilno stopnjo 1/5, 1/4 ali 1/3;
- zakonsko zgornjo mejo;
- veljavno kolektivno pogodbo;
- davčno obravnavo izplačila.
Če potrebujete pomoč pri preverjanju izračuna odpravnine po ZDR-1, odpovedi pogodbe o zaposlitvi ali določb kolektivne pogodbe, se lahko obrnete na našo ekipo za brezplačen posvet.