Koliko dni letnega dopusta pripada delavcu v Sloveniji, ni odvisno samo od Zakona o delovnih razmerjih. ZDR-1 določa zakonski minimum in nekatere obvezne dodatne dni, dodatni dopust glede na delovno dobo pa je praviloma določen s kolektivno pogodbo ali pogodbo o zaposlitvi.

Zato za vse zaposlene v Sloveniji ne obstaja ena sama lestvica, po kateri bi na primer po 10, 20 ali 30 letih delovne dobe avtomatično pripadalo določeno število dodatnih dni.

Če želite ugotoviti, koliko dopusta vam dejansko pripada, je treba preveriti:

• Zakon o delovnih razmerjih – ZDR-1;
• kolektivno pogodbo, ki zavezuje delodajalca;
• pogodbo o zaposlitvi;
• konkretne osebne okoliščine delavca.

Kolikšen je minimalni letni dopust v Sloveniji?

ZDR-1 določa, da letni dopust v posameznem koledarskem letu ne sme biti krajši od štirih tednov.

Konkretno število dni je odvisno od tega, koliko dni na teden delavec po svojem razporedu dela.

Če delavec dela:

• 5 dni na teden, je zakonski minimum 20 dni;
• 6 dni na teden, je zakonski minimum 24 dni;
• 4 dni na teden, je zakonski minimum 16 dni.

Pomembno je torej število delovnih dni v tednu, ne samo število ur.

Daljši letni dopust se lahko določi s kolektivno pogodbo ali pogodbo o zaposlitvi.

Ali ZDR-1 določa dodatni dopust glede na delovno dobo?

Ne.

Zakon o delovnih razmerjih ne določa splošnega pravila, po katerem bi vsakemu zaposlenemu po določenem številu let delovne dobe avtomatično pripadal dodaten dan dopusta.

Dodatni dnevi dopusta za delovno dobo so praviloma določeni v kolektivnih pogodbah.

Zato ima lahko delavec z 20 leti delovne dobe v eni dejavnosti drugačno število dni letnega dopusta kot delavec z enako delovno dobo v drugi dejavnosti.

Razlike so lahko tudi v tem, katera delovna doba se upošteva.

Kolektivna pogodba lahko določa na primer:

• skupno delovno dobo;
• delovno dobo pri trenutnem delodajalcu;
• delovno dobo v določeni dejavnosti;
• kombinacijo različnih kriterijev.

Za natančen izračun je zato vedno treba preveriti kolektivno pogodbo, ki velja pri konkretnem delodajalcu.

Koliko dodatnega dopusta pripada za delovno dobo?

Enotnega odgovora za celotno Slovenijo ni.

Posamezne kolektivne pogodbe določajo različne kriterije. Nekatere povečujejo dopust postopoma glede na doseženo število let delovne dobe, druge uporabljajo drugačne razrede ali dodatne kriterije.

Zato ni pravilno uporabljati splošne tabele v smislu:

5 let = 1 dan, 10 let = 2 dni, 20 let = 4 dni.

Takšna tabela lahko velja v posamezni kolektivni pogodbi, ni pa splošno pravilo slovenskega delovnega prava.

Če vas zanima dopust glede na delovno dobo, morate najprej ugotoviti, katera kolektivna pogodba velja za vašega delodajalca.

Kateri dodatni dnevi dopusta so določeni neposredno z zakonom?

Poleg minimalnih štirih tednov ZDR-1 določenim skupinam delavcev zagotavlja dodatne dni letnega dopusta neposredno.

Starejši delavec

Starejši delavec ima pravico do najmanj treh dodatnih dni letnega dopusta.

Po ZDR-1 se za starejšega delavca šteje delavec, ki je starejši od 55 let.

To pravico določa zakon, zato ni odvisna od tega, ali kolektivna pogodba delodajalca vsebuje posebno določbo o starejših zaposlenih.

Invalid

Invalid ima pravico do najmanj treh dodatnih dni letnega dopusta.

Gre za zakonsko pravico, ki se upošteva pri letni odmeri dopusta.

Delavec z najmanj 60-odstotno telesno okvaro

Tudi delavec z najmanj 60-odstotno telesno okvaro ima po ZDR-1 pravico do najmanj treh dodatnih dni letnega dopusta.

Delavec, ki neguje in varuje otroka s posebnimi potrebami

Delavec, ki neguje in varuje otroka, ki potrebuje posebno nego in varstvo v skladu s predpisi o družinskih prejemkih, ima pravico do najmanj treh dodatnih dni dopusta.

Dodaten dan za vsakega otroka, mlajšega od 15 let

ZDR-1 posebej določa tudi pravico do enega dodatnega dne letnega dopusta za vsakega otroka, ki še ni dopolnil 15 let.

Če ima delavec dva otroka, mlajša od 15 let, mu tako pripadata dva dodatna dneva.

Pri treh otrocih so to trije dodatni dnevi.

Ali se dodatni dnevi dopusta seštevajo?

Pri odmeri je treba upoštevati vse pravice, ki delavcu pripadajo po zakonu, veljavni kolektivni pogodbi in pogodbi o zaposlitvi.

Tako ima lahko delavec poleg osnovnega dopusta:

• dodatek za delovno dobo po kolektivni pogodbi;
• dodatne dni zaradi statusa starejšega delavca;
• dodaten dan za otroka, mlajšega od 15 let;
• druge dodatne dneve, ki jih določa kolektivna pogodba ali pogodba o zaposlitvi.

Vendar konkretnega rezultata ni mogoče pravilno izračunati brez preverjanja kolektivne pogodbe, saj lahko ta vsebuje svoje kriterije in pravila odmere.

Primer izračuna letnega dopusta

Predpostavimo, da delavec dela pet dni na teden.

Njegov zakonski minimum je zato 20 dni.

Če je starejši od 55 let, mu zakon zagotavlja najmanj še 3 dodatne dni.

Če ima enega otroka, ki še ni dopolnil 15 let, mu pripada še en dodaten dan.

Že na podlagi ZDR-1 bi tako imel najmanj:

20 + 3 + 1 = 24 dni letnega dopusta.

Če kolektivna pogodba, ki velja pri njegovem delodajalcu, določa še dodatni dopust glede na delovno dobo, se pri odmeri upoštevajo tudi te pravice.

Končno število je zato lahko višje.

Dopust pri krajšem delovnem času

Pri krajšem delovnem času pogosto prihaja do napačnega razumevanja.

Delavec, ki dela krajši delovni čas, nima zato avtomatično samo sorazmernega števila dni letnega dopusta.

ZDR-1 določa najmanj štiri tedne dopusta ne glede na to, ali delavec dela polni ali krajši delovni čas.

Pomembna je razporeditev njegovih delovnih dni.

Če na primer delavec dela štiri ure na dan, vendar pet dni na teden, je njegov zakonski minimum še vedno 20 dni dopusta.

Posamezen dan dopusta pa seveda pomeni odsotnost za toliko ur, kolikor bi moral tisti dan po svojem razporedu delati.

Če delavec dela le tri dni na teden, pomeni štiritedenski minimum praviloma 12 delovnih dni dopusta.

Zato dopusta pri krajšem delovnem času ni pravilno preprosto deliti glede na odstotek zaposlitve.

Katera delovna doba se upošteva za dodaten dopust?

To je odvisno od kolektivne pogodbe.

Pri nekaterih delodajalcih se lahko upošteva skupna delovna doba, pridobljena pri različnih delodajalcih.

Drugje je pomembna:

• delovna doba pri sedanjem delodajalcu;
• delovna doba v določeni dejavnosti;
• druga posebej opredeljena doba.

Zato sprememba delodajalca lahko vpliva tudi na število dodatnih dni dopusta.

Delavec naj ob sklenitvi nove pogodbe preveri, katera kolektivna pogodba velja in kako opredeljuje delovno dobo za odmero letnega dopusta.

Sorazmerni del dopusta ob zaposlitvi med letom

Če delavec pri delodajalcu ni zaposlen celotno koledarsko leto, lahko nastane pravica do sorazmernega dela letnega dopusta.

ZDR-1 praviloma določa 1/12 letnega dopusta za vsak mesec zaposlitve v koledarskem letu, kadar delovno razmerje traja manj kot celo leto.

To je druga situacija od krajšega dnevnega delovnega časa.

Treba je torej razlikovati med:

• delavcem, ki je celo leto zaposlen za krajši delovni čas;
• delavcem, ki se zaposli ali mu delovno razmerje preneha med koledarskim letom.

Delodajalec mora odmero dopusta sporočiti do 31. marca

Delodajalec mora delavca najpozneje do 31. marca tekočega koledarskega leta pisno obvestiti o odmeri letnega dopusta.

Iz odmere mora biti razvidno, koliko dopusta delavcu pripada za tekoče leto.

Pri tem mora delodajalec pravilno upoštevati:

• zakonski minimum;
• zakonske dodatne dni;
• kolektivno pogodbo;
• pogodbo o zaposlitvi;
• relevantne osebne okoliščine delavca.

Če menite, da je odmera napačna, je smiselno najprej preveriti, na kateri kolektivni pogodbi in kriterijih temelji izračun.

Do kdaj je treba porabiti letni dopust?

Osnovno pravilo je, da se letni dopust uporablja v tekočem koledarskem letu.

ZDR-1 določa, da mora delavec do konca tekočega leta izrabiti najmanj dva tedna letnega dopusta.

Preostanek lahko v dogovoru z delodajalcem praviloma izrabi do 30. junija naslednjega leta.

Primer:

dopust za leto 2026 se v običajnem primeru lahko v dovoljenem obsegu prenese in izrabi do 30. junija 2027.

Kaj pa dopust, ki ga zaradi bolezni ni bilo mogoče izrabiti?

Posebno pravilo velja, kadar delavec dopusta ni mogel izrabiti zaradi:

• bolezni ali poškodbe;
• materinskega dopusta;
• dopusta za nego in varstvo otroka.

V teh primerih ZDR-1 določa daljše obdobje za prenos.

Po veljavni ureditvi lahko delavec tak neizrabljeni dopust izrabi do 31. marca leta, ki sledi letu, v katerega je možen prenos dopusta po splošnem pravilu.

Ta rok je zato daljši od običajnega roka 30. junija naslednjega leta.

Ali lahko delodajalec neizkoriščeni dopust preprosto izbriše?

Ne avtomatično.

Pravica do plačanega letnega dopusta je posebej varovana.

Tudi sodna praksa poudarja, da mora delodajalec delavcu dejansko omogočiti izrabo dopusta, ga pravočasno spodbuditi k njegovi izrabi in ga ustrezno seznaniti z morebitnimi posledicami neizrabe.

Samo dejstvo, da je delodajalec marca izdal odločbo oziroma obvestilo o številu dni dopusta, še ne pomeni nujno, da je s tem izpolnil vse svoje obveznosti glede zagotavljanja dejanske možnosti izrabe dopusta.

Ali je mogoče dopust izplačati namesto izrabe?

Med trajanjem delovnega razmerja se delavec pravici do letnega dopusta praviloma ne more veljavno odpovedati v zameno za denar.

Denarno nadomestilo za neizrabljeni letni dopust je mogoče ob prenehanju delovnega razmerja, če delavcu ostane dopust, do katerega je upravičen in ga ni izrabil.

Namen letnega dopusta je dejanski počitek delavca, zato ga med trajanjem zaposlitve praviloma ni mogoče preprosto zamenjati za plačilo.

Kje preveriti, koliko dopusta vam pripada?

Za pravilen izračun najprej preverite:

1. ZDR-1

Zakon določa minimalni dopust in zakonske dodatne dni.

2. Kolektivno pogodbo

Preverite, katera kolektivna pogodba zavezuje vašega delodajalca.

Prav v njej so pogosto določeni:

• dodatni dnevi za delovno dobo;
• dodatni dnevi glede na zahtevnost dela;
• pogoji dela;
• posebne osebne okoliščine;
• drugi kriteriji za daljši dopust.

3. Pogodbo o zaposlitvi

Pogodba o zaposlitvi lahko določa ugodnejšo pravico do dopusta.

4. Letno odmero delodajalca

Primerjajte kriterije iz zakona in kolektivne pogodbe z odmero, ki vam jo je delodajalec posredoval do 31. marca.

Pogosta vprašanja

Koliko dopusta pripada po 10 letih delovne dobe?

ZDR-1 ne določa enotnega števila dodatnih dni po 10 letih delovne dobe.

Odgovor je odvisen od kolektivne pogodbe ali pogodbe o zaposlitvi.

Koliko dopusta pripada po 20 ali 30 letih delovne dobe?

Tudi tukaj ni splošnega zakonskega pravila.

Treba je preveriti kolektivno pogodbo, ki velja pri konkretnem delodajalcu.

Ali po 55. letu pripada dodaten dopust?

Da. Starejši delavec ima po ZDR-1 pravico do najmanj treh dodatnih dni letnega dopusta. Za starejšega delavca se šteje delavec, starejši od 55 let.

Koliko dodatnega dopusta pripada za otroka?

Delavec ima pravico do enega dodatnega dne letnega dopusta za vsakega otroka, ki še ni dopolnil 15 let.

Ali imam pri štiriurnem delovniku samo polovico dopusta?

Ne nujno.

Če delate štiri ure dnevno pet dni na teden, je minimalni letni dopust še vedno štiri tedne oziroma 20 delovnih dni. Posamezen dan dopusta pa pokrije vašo krajšo dnevno delovno obveznost.

Do kdaj mora delodajalec odmeriti dopust?

Delodajalec mora delavca o odmeri letnega dopusta za tekoče leto pisno obvestiti najpozneje do 31. marca.

Do kdaj lahko prenesem dopust?

Preostanek letnega dopusta se praviloma lahko v dogovoru z delodajalcem izrabi do 30. junija naslednjega leta.

Za dopust, ki ga zaradi bolezni, poškodbe ali določenih družinskih odsotnosti ni bilo mogoče izrabiti, velja daljši zakonski rok.

Preverite svojo odmero letnega dopusta

Pri letnem dopustu je zakonski minimum samo izhodišče. Končno število dni lahko povečajo starost, otroci, invalidnost, zdravstvene okoliščine, delovna doba in druge pravice iz kolektivne pogodbe ali pogodbe o zaposlitvi.

Če želite preveriti, koliko dni letnega dopusta vam pripada glede na delovno dobo in druge okoliščine, je treba pregledati konkretno kolektivno pogodbo in odmero vašega delodajalca.

Če potrebujete pomoč pri razlagi pogodbe o zaposlitvi, kolektivne pogodbe ali odmere letnega dopusta, se lahko obrnete na našo ekipo za brezplačen posvet.